Veseli bodite, da Erika ne želim javno izpostavljati. V nasprotnem primeru bi kar mrgolelo njegovih fotk. Ja, luškan je, zame osebno itak najlepši fantek na planetu 🙂

Večkrat sem slišala »je s tvojim otrokom kaj narobe, da ga ne želiš pokazati?«. Ne, čisto nič! Le obvarovati ga želim pred neprijetnostmi.

Še pred rojstvom sva se s Sandijem odločila, da njegovih fotografij ne bova javno objavljala. Takih fotografij, na katerih bi se videl njegov obraz ali bi bil gol ali pa bi bila fotografija kako drugače neprimerna. O tem sva obvestila tudi prijatelje in družino in jih prosila, da to upoštevajo in tudi oni ne objavljajo nobenih Erikovih fotk.

Malo je neprijetno, ker je Erik res luškan in zelo rad pozira pred fotoaparatom. Že kot mali dojenček se je vedno lepo nasmejal, ko sem vzela telefon in ga slikala z njim. Moj bratranec in njegova punca se ukvarjata s fotografijo in seveda Erik večkrat pozira pred njunim fotoaparatom. In prisežem, da čisto zares pozira. Skratka imamo nešteto res dobrih fotografij, ki bi jih z največjim veseljem delila s svetom, pa jih žal ne bom. Tudi bratranec je kar malo jezen name, ker ne sme objaviti Erikovih fotografij, ampak vseeno spoštuje najino odločitev.

Zakaj torej ne objavljamo njegovih fotk? »Kaj pa je tako groznega, če otrokovo fotko objaviš na internet,« me bo kdo vprašal. Svoje fotke objavljam, ker se s tem strinjam. Erik pa mi ni dal nobenega dovoljenja za objavo fotk 🙂 Koliko svojih fotografij bo objavil na splet, bo torej njegova odločitev, prav tako seveda, koliko se bo izpostavljal. A do tega je še nekaj let … Do takrat sva za to odgovorna midva s Sandijem. In dejansko naju skrbijo ljudje, ki prežijo na otroške fotografije na spletu in jih tako ali drugače zlorabijo.

Nič nimam proti tistim, ki objavljajo fotografije otrok, saj je to njihova odločitev. Gole fotografije otrok pa na splet nikakor ne sodijo in o tem, upam, ne rabim izgubljati besed. Tudi, če objavljate fotografije svojih otrok, upam, da ne objavljate golih fotografij.

Mi torej objavljamo le fotografije, na katerih se ne vidi Erikovega obraza, in ki mu tudi sicer ne morejo delati škode ali ga osramotiti. Vse ostale fotografije pa so shranjene na disku, obešene na steni, pospravljene v albume … In bodo lep spomin na Erikovo otroštvo.

To je tudi odgovor na to, zakaj tako pogosto fotografiram Erika. Ker čas prehitro beži, jaz pa želim za večno obdržati spomine na vsako obdobje posebej. In če je kaj po meni, vem, da bo to cenil.

Za konec pa na hitro še nekaj besed o naših ustvarjalcih spominov. Poleg fotografij, ki jih sama naredim nešteto, za naše fotografije skrbita še Maja in Luka, ki ustvarjata pod imenom Ustvari spomin. Fotografirala sta naju s Sandijem med nosečnostjo, Erika pa žal prvič šele za osebno izkaznico, saj se takrat še nista ukvarjala s fotografiranjem novorojenčkov.  Fotografije smo ustvarjali v jesenskem listju, skupaj pripravili božične razglednice, se večkrat fotografirali v naravi, pa tudi v studiu, ko je Erik sodil v skupino “sedalčkov”. Z veseljem bosta v objektiv ujela tudi vašo družino, zato vas povabim na njuno spletno stran, kjer si lahko ogledate, s čim vse se ukvarjata. Dobrodošli pa seveda tudi na facebooku in instagramu. Sledite nam na obeh družbenih omrežjih, saj v prihodnjih dneh pripravljamo nagradno igro 😉