Gostim mamico Marušo Plesnik Rošer, ki je trenutno v fazi uvajanja hrane svoji hčerki in z nami deli svojo izkušnjo uvajanja novih živil po metodi BLW.

Kako dojenčka naučiti piti iz kozarca?

Za nama sta še dva tedna uvajanja hrane. Lahko rečem, da zdaj uvajava nova živila in ne več goste hrane, ker ji ta ne dela nobenih težav. Pridno jo daje v usta in jo melje ter valja po njih. Tudi z žlico sta se kar spoprijateljili, včasih se kar razburi, ko ji jo vzamem, da bi jo napolnila. Ugotovila je tudi, kako piti iz lončka. Zdaj lepo požira in ne steguje več jezička kot kakšen majhen kuža.  🙂 Pri tem ji lonček še pomagam držati, da ne zlije vsega po tleh. Na trenutke ji ga uspe prav lepo prijeti in nesti k ustom. Kadar ji pustim, da poizkusi sama, ji vanj nalijem res minimalno količino tekočine, da je ob tem čim manj kolateralne škode.

Pri prvem uvajanju sem se naučila, da Manci na krožnik ne naložim prevelike količine hrane, temveč postopoma dodajam, ko je krožnik prazen. Enako prakticiram tudi pri Jerci, saj se mi zdi da ima večji fokus, zaradi česar lepše je in je manj nereda.

Moram priznati, da jo je prav užitek opazovati pri samostojnem hranjenju. Kako si najprej ogleda kos, ga prime, pretipa in nese v usta. Zunanji opazovalci so običajno precej presenečeni, kako lepo zna jesti sama.

Včasih, ko si v usta zbaše kakšen velik kos ali ko malo čudno pogoltne hrano, mi kar malo zastane dih. Še posebej, ko je v bližini kakšna babica, ki začne panično govoriti: »Maruša, full ma velik kos v ustih!?!« Jaz potem mirno rečem, da ga bo izpljunila ven. In potem je res tako. Nekaj časa ga premetava po ustih, in če ne razpade, ga izpljune ven. Za zdaj se še nisva srečali s tako imenovanim gag refleksom, ki zna izgledati res grozno. Vendar, če veš, zakaj je temu tako, in da to ni nekaj alarmantnega ter zaupaš otroku, da zna to porihtati sam, začetna panika hitro mine. Mislim, da uvajanje po BLW metodi ni nič bolj nevarno, kot uvajanje s kašicami. Seveda upoštevajoč vse varnostne ukrepe.

Izbirajte lokalno in sezonsko hrano

Pri uvajanju poskušam izbirati čim bolj lokalne in sezonske sestavine. Ker imam srečo in živimo na podeželju, mi to ne predstavlja večjega problema. Sicer nam je letos zagodla spomladanska pozeba in smo ostali brez domačih hrušk, češenj, breskev in marelic. So pa začele zoreti jagode v koritih, s katerimi se Jerca zelo rada posladka. Poleg belega mesa in rib ima na jedilniku zdaj tudi rdeče meso. Ponudila sem ji kuhano mlado govedino. Ker živimo na manjši kmetiji, imamo na voljo res kvalitetno domače goveje meso iz lastne vzreje. Ne krožniku se je znašla tudi rjava leča, ki je odličen vir vlaknin in beljakovin. Iz nje sem pripravila vegansko bolognese omako, ki sem jo postregla s testeninami iz sladkega krompirja.

Poskusili sva tudi morsko ribo. Ker tisti dan v trgovini niso imeli skuše, sem vzela orado. Doma sem imela podvig čiščenja in filiranja ribe, naslednjič vzamem raje kar file. File sem rahlo začinila z domačim olivnim oljem, ki ga vzamem pri prijateljih iz Kopra, ter timijanom in rožmarinom. File sem skupaj z rezino limone zavila v alufolijo in spekla v pečici. Bila je odlična!

Gluten! Tudi z njim sva se že seznanili. Za začetek je dobila za grizljat polovico žemljice. Mislila sem, da jo bo bolj lizala in cuzljala, vendar jo je kar hitro manjkala skoraj polovica. Ker ni bilo nobene reakcije, od takrat za peko palačink poleg ajdove in ovsene moke uporabim tudi domačo polnozrnato moko. Poleg ponudim kuhano sadje, te dni so bile to češnje in breskve.

V naslednjih tednih nameravam uvesti tudi mleko, saj se v našem gospodinjstvu pogosto znajde na jedilniku. Za začetek bo to v fermentirani obliki. Upam, da se mi bo uspelo spraviti narediti domači jogurt. V času prvega porodniškega dopusta sem to kar redno prakticirala, vendar sem stvar opustila, ko sem se vrnila nazaj v službo. Vam javim v naslednjem zapisu, kako mi je šlo.

Povzetek:

Št. uvedenih obrokov: dopoldanska malica, kosilo

Nova živila: rjava leča, čebula, jagode, breskve, češnje, bela morska riba, goveje meso, pšenica