Avgusta smo en teden preživeli v Posočju. Nastanjeni smo bili v Tolminu, potepali pa smo se povsod naokrog: Bovec, Kobarid, kopanje v Nadiži itd. Izbrala sva apartma, da bi kuhali sami, ampak je bilo nesmiselno, da bi se vozili v apartma na kosilo, če smo bili na čisto drugem koncu. In tako smo vsak dan jedli tudi v restavracijah.
Res ne maram izbirati restavracij v krajih, ki jih ne poznam. Ne vem, a sem ekstra zahtevna, ali je izbira restavracij res slaba? Že v “domačem” Novem mestu je izbira zelo boga. Na Gorenjskem, kjer sem bolj domača, bi lažje kaj priporočala. Trenutno izbiramo restavracije, kjer so igrala, pa da ni ravno takoj ob prometni cesti, in da imajo okusno hrano za normalen denar. V Posočju sem iskala restavracije z lokalno ponudbo. No, prav hude sreče pri izbiri nisem imela. Prvi dan sem (s pomočjo interneta, seveda) izbrala restavracijo, ki je zadoščala vsem pogojem, ampak ups, zaprta ob ponedeljkih. Potem smo prav nesrečno pristali v piceriji ob cesti, brez igral in z grozno slabo ponudbo. Ampak otroka sta bila že živčna in enostavno ni bilo časa za nov google referat. V piceriji imajo zrezke, burgerje, lignje in pice. Erik je želel pico in sem naročila pico. Navadno, da jo bo jedel tudi on. Sama bi izbrala kaj bolj zelenjavnega, ampak ni možno naročiti 50/50. Prosim jih, da nam priložijo kakšno rezino popečene paprike za Tiso. Pa so jo naložili kar na pico in to skrbno na tanko narezane rezine, haha. No, ja, zamotila se je, to je bil v končni fazi glavni namen.
Z izbiro niti naslednje dni nismo imeli prevelike sreče. En dan smo šli jesti v Pristavo Lepeno, kjer je restavracija sicer v krasnem ambientu, blizu so konji, umaknjeno je stran od vrveža. Ponudba in cene pa … Khm 🙂 Za manjšo porcijo zelenjave na žaru smo dali 10 €, za mešano meso na žaru s pečenim krompirjem pa 20 €. Tisi sem dala paradižnik.
En dan nam je potem le uspelo v restavracijo, v katero sem želela že prvi dan. In končno sem jedla nekaj lokalnega. Friko s polento in kobariške štruklje. Tisi sem naročila zelenjavo na žaru. Jedla je bučke in cuzala papriko.
Predzadnji dan smo se peljali z ladjico po Soči. Kje je boljša priložnost za jesti postrv kot na ladji? Bila je odlična, tako lepo pečena in res okusna. Tudi Tisa je dobila košček, ampak ni bila preveč navdušena. Sem ji dala krompirček, iz katerega sem poskušala odstraniti čimveč soli. Zelenjava je bila žal narezana na premajhne koščke in ji je samo težave povzročala. Dobila je še kos solate, ki je bil na krožniku kot dekoracija.
V apartma smo torej vedno prišli šele zvečer. Ugani, kaj to pomeni? Ja, dala sem ji večerjo, čeprav sem rekla, da je še nekaj časa ne bom dala. Skuhala sem juho. Joj, to res ni po mojem okusu. Pa še vse začimbe, razen soli, sem pustila doma. Pustila, ne pozabila. Ker se mi jih res ni dalo tovoriti. Sem si mislila, bomo preživeli teh par dni. Za Tiso sem v juhi pustila večje kose krompirja, korenja in ohrovta. In ji nekaj juhe odlila, da jo je popila iz kozarčka. Kako je ta otrok navdušen nad hrano, to je noro! In tudi pije juho zelo rada. Juho sem solila šele na koncu. Erik je iz juhe pojedel korenje in krompir, popil tekočino. Jaz sem se pomatrala z vsem, mož je pa užival, ker so mu take juhe res dobre.
Kaj naročite, ko z dojenčkom jeste zunaj, sem vprašala tudi vas na instagramu in odgovori so različni. Res je odvisno od tega, koliko kompliciraš. Jaz precej. Brez glutena, brez soli … že samo to je izziv. Jaz sem se potem odločila, da ne bom komplicirala preveč, in da bo na dopustu pač jedla tudi kaj, kar sicer ne bi. Zaenkrat količina hrane, ki jo poje, itak ni velika, mora pa obvezno sodelovati pri obrokih, ker je nad hrano navdušena.
Večina vas v restavracijah sicer naroča pečen krompir in zelenjavo na žaru. Nekateri tudi testenine, ribe, krompir z blitvo, ocvrt zrezek in otroku date le meso, brez cvrtja, pa recimo razne solate, kjer se da kak večji kos dati tudi otroku. Saj opcije vedno so, ampak niso pa vedno optimalne.
Želim si, da bi enkrat v prihodnosti gostinci mislili tudi na manjše otroke. Ker, roko na srce, tudi meniji za večje otroke so obupni. Hrenovke, pohančki, pomfri – to je to, kar najdeš na otroškem meniju. Kje pa je zdrava hrana?
