Aaaaaaa, kakšen dan! 3. september, prvi šolski dan, prvi vrtčevski dan, začetek novega obdobja za mnoge izmed nas.
Jutro je bilo drugačno kot smo jih vajeni. Če nič drugega, nas je zbudila budilka. Nastavila sem jo dovolj zgodaj, da sva imela z Erikom dovolj časa za jutranje crkljanje.
Uredila sva se in šla na pot. V deževnem vremenu in nenormalni gužvi na cesti … slaba ura vožnje do vrtca. Jap, živimo v manjšem mestu, delam v Ljubljani in odločila sem se, da bo Erik tja hodil v vrtec, ker bo organizacijsko lažje.
Na poti sem imela ravno dovolj časa za razmišljanje o vsem mogočem, o zadnjem letu porodniške, o naši prihodnosti, o tem kakšen dan je pred nami.
Vstopila sva v garderobo, čeveljčke zamenjala za copatke, umila roke in vstopila v igralnico, pozdravila vzgojiteljice in Erikove nove prijatelje. Erik se me je držal kot klop, usedla sem se na tla in do naju je prišel fantek z žogo. Kot da bi vedel, kaj ima Erik najraje! Z žogo ga je zvabil k igri in sta si jo lepo podajala, kmalu zatem se je že žogal tudi z vzgojiteljico. Vklopil se je v igro, raziskoval igralnico in vsake toliko pogledal, če sem še tam. Skupaj z ostalimi otroki se je usedel za mizo in pojedel sadno malico. Vzgojiteljica jim je brala pravljico, on pa je zlezel k njej v naročje kot da jo je že dolgo vajen. Z eno od vzgojiteljic se je usedel za mizo, lepo sedel na stolu in barval z barvicami, ki jih je prvič držal v rokah. Jaz pa sem sedela na tleh, ga opazovala in vsake toliko imela solzne oči – kako velik je že moj fant! Kako je pogumen in kako lepo se je vklopil v družbo! Res me je navdušil in presenetil.
Plan je bil, da bova danes skupaj v igralnici pol ure, nato pa greva domov. Po 45 minutah še ni kazalo, da bi se Eriku kam mudilo, a smo se vseeno odločili, da je za danes dovolj. In on ni hotel iti z mano! Čeprav sem ga že vzela v naročje, ga je bolj zanimala igra, zato sva se z vzgojiteljico odločili, da se posloviva in da grem za 5 ali 10 minut ven. Stisnila sem mu lupčka in šla v garderobo. Tam pa me je počakalo tole presenečenje. Solze v očeh? Itak!
Res sem šla kmalu nazaj in vzgojiteljica mi je povedala, da je bil super, da se je igral, vmes na kratko malo zajokal oziroma bolj zajamral, ko je opazil, da me ni, nato pa se hitro spet zaigral. Ko sem prišla, je šel z veseljem k meni v naročje in z mano domov.
In tako se je že prvi dan postavil na glavo ves moj plan. Lahko rečemo, da sem za brezveze delala paniko, govorila o uvajanju v vrtec že nekaj mesecev itd. Ali pa – po drugi strani – lahko rečem, da se je ravno to obrestovalo. To, da sem poslušala dve predavanji o uvajanju v vrtec, da sem o uvajanju govorila z veliko ljudmi, in da sem se na to obdobje res pripravljala. In kar je še najbolj pomembno – da sem izbrala dober vrtec. Vrtec in vzgojiteljice, ki jim zaupam, ki delujejo sočutno in za katere vem, da bodo mojemu fantku nudile tisto, kar potrebuje. Da se bo počutil varno, dobrodošlo in da bo bivanje v vrtcu prijetno.
Današnji dan je sicer šele začetek. Čaka nas še veliko dela. Jutri ga bom najbrž dlje pustila samega in šla na kavo. Nato se bomo sproti dogovarjali in se prilagajali njemu ter videli, kdaj bo pripravljen na uspavanje v vrtcu. Korak za korakom. Kljub vzpodbudnemu začetku se nam nikamor ne mudi, saj imam za uvajanje na voljo dva tedna. Potrudili se bomo, da bo uvajanje čim manj stresno, in da ne bo povzročalo travm.
Upam, da je bil tudi vaš prvi dan uspešen, da ste zadovoljni z izbiro vrtca, in da zaupate vzgojiteljicam.
Če vas uvajanje še čaka, pa – pogumno! In verjemite – prehod v vrtec je velik korak za celo družino in se splača vlagati v to, da ste na ta korak pripravljeni.