Otrokov prvi rojstni dan je za starše (ali vsaj mamice, če smo čisto iskreni) nekaj posebnega, čeprav se ga otrok ne bo spomnil. Je prvi večji mejnik in to je 2. junija letos »zadelo« tudi mene. Najin mali fantek ni več dojenček! Malček je in v nekaj dneh bo sam odkorakal v svet! Ko je bila ura 13:33 (ob tej uri se je rodil), sem ravno pogledala na uro, spustila vse iz rok, tekla iz kuhinje v dnevno, ga Sandiju praktično vzela iz naročja, ga objela, mu zaželela vse najboljše in mu povedala, da ga imam najraje na svetu! Ne vem kdo je bil bolj šokiran – Erik ali Sandi, hehe.
Čeprav se ga Erik ne bo spomnil, sem želela, da je njegov dan nekaj posebnega. Sandi se je zgražal, ko sem že januarja na Aliexpressu naročala dekoracijo, sama pa sem bila ponosna nase, da sem vsaj enkrat nekaj naročila do časa in sem bila potem mirna, ko sem več kot mesec pred rojstnim dnem že imela doma praktično vse, kar sem si zamislila. Ko sem naročala dekoracijo, sem se odločila, kaj bo rdeča nit njegovega praznovanja. Letos se to še lahko odločam sama, kasneje bo seveda sam znal izraziti svoje želje, zato sem izkoristila, da je bil prvi rojstni dan brez traktorjev, avtomobilov, dinozavrov ipd. Vsi (s tem mislim sebe, Sandija, sestro in prijateljice) smo navdušeni nad medvedkom Pujem in izbira je bila logična.
Poleg dekoracije sem naročila še unikaten kompletek (bodi s kratkimi rokavi, kratke hlače in rutka), in sicer ga je zašila Barbara, ki ustvarja pod imenom BAM. Mojo osnovno idejo (Medo Pu na bodiju) je odlično nadgradila in ga perfektno zašila. Sicer smo že nekaj časa (odkar smo prve tri dobili kot darilo) navdušeni uporabniki njenih rutk, ki so res daleč najboljše. Zdaj jih je v Erikovem predalu že kar nekaj in praktično nosi samo še te rutke.
Zakaj bi poslala sms-e z vabili, če pa imam sestro, ki mi lahko oblikuje luštna vabila, ki jih bomo poslali po pošti oziroma izročili osebno? Dala sem osnovna navodila (Medo Pu!), oblikovanje pa prepustila njej in nastala so taka luštna vabila:
Teden pred rojstnim dnem se je torej začelo okraševanje stanovanja. Sandija sem zadolžila za pihanje balonov, jaz pa sem poskrbela za slike – na steno sva namreč obesila pregled Erikovih slik od prvega do dvanajstega meseca.
Odločila sem se, da njegov rojstni dan zame ne bo preveč stresen, in da si bom olajšala vse, kar je možno. »Ne bom pomivala posode!« Veliko lažje je kupiti papirnate krožnike in kozarce, ki jih potem enostavno vržeš v smeti (ki jih odnese Sandi, hehe). »Ne bom si delala dela s hrano!« In si ga res nisem. Pripravila sem čisto preproste prigrizke, in sicer sem toaste obložila z različnimi nadevi (nadev s šunko in sirom, nadev s tuninim namazom in nadev s tofujem in šparglji), jih popekla v pečici in to je bila vsa umetnost. Hitro, preprosto in dobro.
Čeprav sem včasih rada pekla, zdaj za to nimam dovolj časa, pa tudi volje ne prav veliko. Želela sem, da bo torta za Erikov rojstni dan taka, da jo bo lahko jedel (ali vsaj poskusil) tudi Erik. Ker je alergik, je to nekoliko bolj komplicirano in volje za pripravo take torte imam žal še manj kot za navadno. Nič za to, na srečo se torta lahko tudi naroči. Na Gorenjskem prav dosti izbire tort, ki bi bile primerne za alergike, žal ni. Je pa Kavarna Piškotek v Kranju svojo ponudbo spremenila v vegansko, kar je bilo kot nalašč za nas! Odločila sem se za torto z okusom mango-malina. Torta na pogled ni nič posebnega, je pa bila odličnega okusa in tudi Eriku je bila všeč. To pa je pravzaprav vse, kar mi je bilo pomembno.
Ker smo zaradi različnih razlogov (predvsem tudi zato, ker imamo premajhno stanovanje, da bi lahko vsi povabljeni prišli istočasno) praznovali dva dni, sem za drugi dan sama spekla mafine, ki sem jih servirala v luštnih Medo Pu košaricah in tako smo na simpatičen način nadomestili torto. Tudi mafini so bili prilagojeni Eriku, torej brez mleka in jajc. Naredila sem jih po preprostem receptu iz naslednjih sestavin: 220 g moke, 30 g kakava, 3 čajne žličke pecilnega praška, 150 g sladkorja, 1,2 dl olja, 2,5 dl vode in ščep vanilije v prahu. Na vrh sem dala še stepeno kokosovo smetano, v katero sem zamešala zmiksan mango.
Na praznovanje je najprej prišel bratranec s punco, da je naredil nekaj profi družinskih fotk ob torti (skupaj ustvarjata pod imenom Ustvari spomin). Zato, da jih bomo lahko pokazali Eriku, ko bo večji, in da mu bodo ostale za večen spomin. Praznovanje smo nadaljevali v krogu družine in prijateljev. Druženje in igranje z Erikom je zaznamovalo njegov prvi rojstni dan. In odpiranje daril! Presenečena sem bila nad tem, kako z veseljem je Erik odpiral darila! Trganje papirja je zakon, hehe. Prav to mi je bilo bistveno – da je dan posvečen njemu, in da se ima fajn. Tako rojstni dan le ni samo za starše, ampak ima tudi otrok nekaj od tega.
Ker vem, da smo ljudje večkrat v zagati (ja, tudi jaz), kaj kupiti za rojstni dan, in ker je Erik dobil cel kup luštnih in uporabnih daril, bom v kratkem pripravila še eno rojstnodnevno objavo, ki bo namenjena darilom.
Zaključim pa z delom pisma, ki ga je Erik dobil od svoje tete (moje sestre), ki živi na Norveškem: »Upam, da bo vsak tvoj rojstni dan tako poseben in zakon kot prvi!«
