Tema o dojenju včasih tudi mene dela malo živčno. Živčno ali žalostno. Ker je toliko napačnih informacij, toliko slabih napotkov tudi s strani zdravstvenih delavcev, toliko promocije za adaptirano mleko. Ja, hvalabogu, da obstaja – za takrat, ko RES ne gre drugače. V realnosti pa se ga velikokrat izkorišča po nepotrebnem. Ker mamice že v porodnišnici prepričajo, da nimajo dovolj mleka. Kako to mislite, »ni dovolj mleka«?

Pred kratkim sem bila pri babici, na obisku je bila tudi njena prijateljica, Erik je želel k meni v naročje, mi začel slačiti majico in se je dojil. Gospa je bila (sicer pozitivno) presenečena, da še vedno dojim, potem pa babici komentirala »a ne, kako smo včasih vse imele mleko, zdaj ga pa včasih že hitro izgubijo«. Pa res mleko kar izgine? Jaz v to ne verjamem. Verjamem v to, da je otroka treba pogosto pristavljati, da ne smemo gledati na uro, ampak poslušati otroka, in da je gnezdenje pot do uspeha. Mamice si moramo zaupati. Zmoremo! Naše telo zmore! Naše telo je narejeno tako, da lahko nahrani otroka. Včasih niso imele izbire in so dojile, pristavljale dokler otrok ni bil sit. Danes imamo izbiro in marsikatera hitro obupa, tudi zaradi vpliva okolice. Res sem žalostna ob tem.

Tudi mene so v porodnišnici želeli prepričati, da dojenje ne bo šlo, in da bova morala dodajati adaptirano mleko. Mojo zgodbo lahko prebereš TUKAJ. Borila sem se, ker sem vedela, da lahko.

Rada bi opogumila tudi tebe, ker vem, da zmoreš tudi ti. Če si ena od tistih, ki ni dojila (dolgo), ni potrebe po obtoževanju. Verjamem, da se je tvoj otrok vseeno lepo razvil. Če boš imela še kakšnega otroka, pa je pomembno, da veš, da tudi zate obstaja možnost, da lahko dojiš. Če si želiš dojiti, boš dojila. Le opremiti se moraš s pravimi informacijami.

Tokrat na kup zbiram informacije, ki se meni zdijo bistvene. Dobrodošla, da si več člankov prebereš na strani Pod srcem. Gre za članke, ki jih pišejo izkušene mamice, (poporodne) doule, ki so izobražene na tem področju in imajo veliko izkušenj iz prakse. Ko boš potrebovala nasvet, ga boš pri njih sigurno našla.

Ko govorimo o tem, da mleka »ni dovolj«, vas bom povabila k branju članka Dojke in nastajanje mleka.
»Dojke niso kot stekleničke, niso kot posode za mleko. Dojke niso NIKOLI PRAZNE in ni nam potrebno čakati, da se napolnijo, da lahko dojimo. Mleko se, dokler je povpraševanje, tvori neprenehoma. […] Prvih nekaj dni po porodu v dojkah nastaja kolostrum ali mlezivo, ki je najpopolnejša prva hrana za vašega dojenčka. Med tretjim in petim dnevom po porodu (pri nekaterih ženskah lahko tudi okoli desetega dne) dojke začnejo tvoriti večje količine mleka. Le nenehno praznjenje – dojenje zagotavlja neprekinjeno nastajanje mleka. […] Če vas torej skrbi, da imate premalo količino mleka, je rešitev preprosta – dojite pogosteje. Dojenje na otrokovo pobudo je najboljši način povečanja količine nastalega mleka.
Dodajanje nadomestnega mleka povzroča kratek stik v celotnem procesu nastajanja mleka. Vse, kar zmanjša lakoto dojenčka, vse kar zmanjša njegovo potrebo po sesanju, na koncu zmanjša količino nastalega mleka.
Iz teh razlogov je pomembno, da se izognemo adaptiranemu mleku, sladkani vodi, čajem in celo dudam, če želimo, da bo mleka za našega dojenčka vedno dovolj. Dojenček mora imeti željo sesati, ko ga pristavimo na dojko. In prav je, da te svoje potrebe po sesanju, po hranjenju, po bližini, po varnosti, po telesnem stiku zadovolji med dojenjem. Na dojki.«

Koliko gramov je normalno, da otrok izgubi po rojstvu, koliko naj bi pojedel v enem obroku (mimogrede: dojenje niso obroki – včasih poješ manj, včasih več)? Za vse to je tukaj članek Blazno resno o mililitrih.
»Otrok ima po porodu dovolj zaloge in ima dovolj mleziva pri mami. Otrok bo izgubljal na teži, ker je to po porodu naravno. Otrok izgublja težo zaradi mekonija, ki se izloča zelo hitro po rojstvu (črevesa začnejo opravljati svojo funkcijo), mehur pri novorojenčku se prazni 10-15 krat na dan in pride do povečanega izhlapevanja skozi kožo. […] Novorojenček si bo sam ustvaril zadostno količino mleka s sesanjem na tvojih prsih. Povpraševanje ustvarja ponudbo. Brez glukoze in brez dodatka. Za dober začetek dojenja se izognite zmešnjavi z dudo ali s stekleničko. Vse ostalo bo naredilo vaše telo in povpraševanje novorojenčka po mleku. Prepričanje, da »teh nekaj kapljic dodatka ne škodi in da od glukoze še nikomur ni nič bilo«, me ne pusti hladne. Vsak tak poseg v telo (razen v primeru, da je ogroženo otrokovo zdravje) ima vpliv na novorojenčkove organe, na prebavne stene, na počutje in razpoloženje. Do sitega ga napolni z glukozo, potem pa ga utrujenega in lenobnega nagovori, da se potrudi in sesa materino mleko. Ko si sita, tudi ti ne ješ. S tem pa pristaneš na odločilnem vrtiljaku tega, da se dojenju odpoveš. Ker menda otrok ni hotel sesati ali še slabše, je postavljena diagnoza, da nima dovolj močnega sesalnega refleksa.«

Pred kratkim je eno od podjetij, ki dela adaptirano mleko, objavilo, da ponujajo izposojo tehtnic za dojenčke. Nekatere mamice so to sprejele z odobravanjem, mene pa je takoj vrglo na obrate. Le zakaj bi želeli spodbujati uporabo tehtnic? Zato, da bodo lahko rekli, da otrok ne pridobiva dovolj in bodo prodali več adaptiranega mleka. Dojenje je zastonj, adaptirano mleko pa je biznis! Vabim k branju članka Tehtanje pred in po podoju bi morali prepovedati. Kot sem že enkrat napisala, sem imela zlato patronažno sestro, ki se zaveda, da tehtanje povzroča stres, zato mi tehtnice ni pustila. Ni ga niti stehtala prvi dan, ko je prišla na obisk. Stehtala ga je naslednjič in videla, da je teža padla. Zaupala mi je, vedela je, da otrok ne bo lačen, ampak da ga bom redno pristavljala. Prišla je čez dva dni in teža je noro poskočila! Bila je vesela skupaj z mano. In želim si, da bi vse imele patronažne sestre, ki bi razumele, da tehtanje ni rešitev.

Črpanje je naslednja med »cvetkami«. Črpanje ni rešitev. Preberi si članek Zakaj si nič ne načrpam. Moja sorodnica je drugega otroka dojila več kot dve leti (od tega šest mesecev polno dojenje), pa ni v tem času načrpala niti kapljice. Zanimivo. Med dojenjem prvega otroka ji je kar špricalo iz dojk. Večkrat mi pove, da drugega otroka ne bi dojila, če si ne bi zaupala. Njeni izkušnji sta tako različni, pa gre za isto telo, za isto žensko. Pri drugem otroku so njene dojke delovale prazne, pa so vseeno uspešno hranile otroka. Črpanje torej res ni pokazatelj, ali je mleka dovolj.

Da ne bom predolga, te povabim le še k branju še treh odličnih člankov, ki te bodo opogumili, da bo tudi tvoja zgodba o dojenju lahko uspešna.
Najprej branje o tem, ali je pet minut dojenja dovolj, da se otrok naje.
Če dodajaš adaptirano mleko in bi rada prešla na polno dojenje, ti priporočam SNS sistem. Odlična rešitev, da otroka nahraniš, hkrati pa spodbujata dojke k proizvajanju mleka.
In za konec, če si še vedno prepričana, da je adaptirano mleko enakovreden nadomestek materinemu mleku, preberi kaj vse je v steklenički adaptiranega mleka iz trgovine.

To so članki, ki sem jih tudi jaz brala med nosečnostjo in zaradi katerih sem vedela, da bom dojila, in da dodatka ne potrebujeva. Meni je uspelo. Srčno želim, da uspe tudi tebi. Ko boš naletela na težavo, pa prosi za pomoč. Najboljša izhodiščna točka bo facebook skupina Dojiva se.

Dobrodošla pa tudi 4. avgusta na Festival Dojiva se, ki ga pripravljamo prav z namenom medsebojnega opogumljanja žensk. Zgodbe drugih mamic ti bodo pomagale, da si boš zaupala. Jaz sem soorganizatorka dogodka v Tržiču in vesela bom, če se srečamo. Več informacij o dogodku na moji facebook strani in uradni strani Festivala dojiva.se.