Poučno, zabavno, prijetno – Festival Dojiva se 2018

Zgodba ´Festival Dojiva se 2018´ je zaključena. Vesela in ponosna sem, da sem bila del te zgodbe.

Kako se je vse skupaj začelo? Urška in Marina sta objavili, da iščeta prostovoljke, ki bi festival organizirale v svojem kraju. Pisala sem Marjeti »a si upava?« in seveda je bil odgovor pozitiven. Z metuljčki v trebuhu sva se lotili novega izziva. Iskanje lokacije, gostov, priprava vseh podrobnosti …
Zdaj je festival za nami in ponosno lahko rečem, da je bilo uspešno!

Tržič je majhno mesto in ob prvih pripravah sva si rekli, da bova veseli, če pride pet mamic. Kmalu sva videli, da bo odziv precej večji. Več kot 30 mamic se je odzvalo na povabilo, skupaj z otroki in partnerji jih je prišlo več kot 60! Vau! Prvo leto, čisto sveže na našem območju, pa tak odziv! Hvaležni sva vsem, ki ste se odzvale, ki ste v dogodku videle potencial in višjo vrednost. Srčno upava, da ste prejele koristne informacije, ki so vam dale moč, da si boste zaupale še naprej.

(več …)

0 Komentarjev

Kaj, zakaj, kje, kako – Festival Dojiva se

Moj fokus zadnje tedne je na dojenje, ker se pripravljamo na Festival Dojiva se. Pa v resnici lažem. Moj fokus na dojenje je že zadnjih 14 mesecev, hehe.
Dojenje mi je pomembno, osebno mi veliko pomeni in si želim deliti informacije, ki so meni pomagale, da lahko dojim. Vsaka ženska ima pravico, da se sama odloči, ali bo dojila. Če ne želi dojiti, je ne bomo prepričevali, da pa absolutno mora. Če ženska ne želi pomoči, je prav tako ne moremo vsiliti. Je pa veliko žensk, ki si želijo dojiti, potem pa že v porodnišnici dobijo »brco v rit«.

Pred dnevi sem v eno od trgovin z otroško opremo nesla letake za Festival in se zapletla v pogovor s prodajalko, ki je bila navdušena nad festivalom. Pravi, da je pred več kot dvajsetimi leti, ko je rodila, babica pogledala njeno oprsje in komentirala »s tem ne bo nič«, odpeljala otroka in ga nahranila z adaptiranim mlekom. Rekla je, da je bila nekaj časa zelo razočarana, žalostna, ker očitno ne bo uspela sama nahraniti otroka, potem pa je začutila jezo. V stilu »ne boš ti meni govorila, ti bom dokazala, da lahko!«. Šla je po svojega otroka, ga odpeljala v sobo in pristavljala tako dolgo, dokler jima ni uspelo. In ga je dojila pol leta. Pri naslednjem otroku je že vedela več in čeprav ima majhne prsi, je dojila – do tretjega leta!

Ne zatiskajmo si oči. Vse to se dogaja še danes. Zaradi promocije adaptiranega mleka morda celo še pogosteje. Ženske že v porodnišnici slišijo, da ne bodo morale dojiti, ker imajo premajhne, prevelike, vdrte, take ali drugačne prsi/bradavice. Nekatere vztrajajo podobno kot gospa iz prejšnje zgodbe, večino žensk pa taki komentarji potrejo do te mere, da obupajo. Poleg tega zaupajo zdravstvenemu osebju, saj pa valda »so tako dolgo hodili v šolo, da pa že vejo, kaj govorijo«. (več …)

0 Komentarjev

Povpraševanje ustvarja ponudbo (tudi pri dojenju)

Tema o dojenju včasih tudi mene dela malo živčno. Živčno ali žalostno. Ker je toliko napačnih informacij, toliko slabih napotkov tudi s strani zdravstvenih delavcev, toliko promocije za adaptirano mleko. Ja, hvalabogu, da obstaja – za takrat, ko RES ne gre drugače. V realnosti pa se ga velikokrat izkorišča po nepotrebnem. Ker mamice že v porodnišnici prepričajo, da nimajo dovolj mleka. Kako to mislite, »ni dovolj mleka«?

Pred kratkim sem bila pri babici, na obisku je bila tudi njena prijateljica, Erik je želel k meni v naročje, mi začel slačiti majico in se je dojil. Gospa je bila (sicer pozitivno) presenečena, da še vedno dojim, potem pa babici komentirala »a ne, kako smo včasih vse imele mleko, zdaj ga pa včasih že hitro izgubijo«. Pa res mleko kar izgine? Jaz v to ne verjamem. Verjamem v to, da je otroka treba pogosto pristavljati, da ne smemo gledati na uro, ampak poslušati otroka, in da je gnezdenje pot do uspeha. Mamice si moramo zaupati. Zmoremo! Naše telo zmore! Naše telo je narejeno tako, da lahko nahrani otroka. Včasih niso imele izbire in so dojile, pristavljale dokler otrok ni bil sit. Danes imamo izbiro in marsikatera hitro obupa, tudi zaradi vpliva okolice. Res sem žalostna ob tem.

Tudi mene so v porodnišnici želeli prepričati, da dojenje ne bo šlo, in da bova morala dodajati adaptirano mleko. Mojo zgodbo lahko prebereš TUKAJ. Borila sem se, ker sem vedela, da lahko.

Rada bi opogumila tudi tebe, ker vem, da zmoreš tudi ti. Če si ena od tistih, ki ni dojila (dolgo), ni potrebe po obtoževanju. Verjamem, da se je tvoj otrok vseeno lepo razvil. Če boš imela še kakšnega otroka, pa je pomembno, da veš, da tudi zate obstaja možnost, da lahko dojiš. Če si želiš dojiti, boš dojila. Le opremiti se moraš s pravimi informacijami.

foto: Ustvari spomin

(več …)

0 Komentarjev

Dojenje malčka ni bav bav

A še vedno dojiš? Ja, še vedno.
Zgodilo se je, da so me že pri Erikovih treh, štirih mesecih nekateri spraševali, če še vedno dojim in me presenečeno gledali, da je moje mleko njegova edina hrana. A še vedno dojiš štiri mesece starega otroka? Ne, danes sem ga peljala na odojka.

Z izjemo prvih nekaj dni, ko je dobival dodatek, je bil polno dojen skoraj pol leta, ko sva potem začela z uvajanjem trde hrane. Čisto nič mu ni manjkalo in zelo lepo se je razvijal. Če vprašate mene, je to edina prava pot. Otrok prav dosti pred šestim mesecem ni pripravljen na drugo hrano, pa tudi kasneje še ni čas za opustitev mleka. Svetovna zdravstvena organizacija WHO, UNICEF in LLLI priporočajo, naj bo materino mleko primarna hrana otroka vse prvo leto, pri čemer naj matere polno dojijo vsaj šest mesecev, ob gosti hrani pa tudi drugo leto ali dlje, dokler materi in otroku tako ustreza. Kjer je v družini zgodovina alergij (so alergični drugi družinski člani) in so otroci nagnjeni k alergijam ali dokazano alergični, je trajanje dojenja v drugem letu in dlje zanje velikega zdravstvenega pomena. (vir)
Kot pišem tudi v objavah o blw, hrane nisem uvajala tako, da bi pričakovala, da bo na primer v nekaj dneh, tednih nadomestil posamezne obroke. Še vedno se je veliko dojil. Včasih takoj po kosilu, včasih pol ure kasneje. Dojenje ni samo hrana, je tudi crkljanje, tolažba in še kaj. Dojenje je lahko tudi sladica. Erik je bil dojen na pobudo in nikoli mu nisem odrekla. Če je rabil, je dobil.
Zelo dolgo je dojenje pri Eriku predstavljalo 90% hrane. Šele okrog desetega meseca je pojedel več trde hrane in se morda malo manj dojil. Pri dobrih trinajstih mesecih se še vedno doji veliko – zjutraj, zvečer, ponoči, pred opoldanskim spancem in vmes – včasih 3x, včasih n-krat. Res ne štejem in ne gledam na uro.
In vem, da ne bo večno tako. Prišel bo dan, ko se ne bo želel več dojiti. In ja, to bo pred vstopom v šolo.

foto: Ustvari spomin

(več …)

0 Komentarjev

Veliko vode za veliko mleka

Kaj naj naredim, da bom imela dovolj mleka, je najbolj pogosto vprašanje o dojenju, ki ga dobim. Sama sem rodila s carskim rezom in zato naval mleka dobila precej pozno. Kot sem že pisala, sem si res želela dojiti in zato sem se bila pripravljena tudi konkretno potruditi, da mleko bo in da ga bo dovolj.

Carski rez ima svoje prednosti. Počivati moraš! Ker me je bilo okrevanja po carskem rezu precej strah, saj sem od znank slišala tisoč zgodb o tem, kako je treba počivati in NIČ početi še nekaj tednov po porodu, sem ta navodila vzela skrajno resno in se pustila razvajati. In ker se dejansko še nekaj časa nisi zmožna čisto normalno premikati, dejansko paše, da lahko ležiš. Ležiš pa seveda ob svojem dojenčku in tukaj je prvi nasvet za pot do uspeha – gnezdenje! To pomeni, da sta z dojenčkom v tesnem fizičnem stiku koža na kožo. Počitek bo prav tako blagodejno vplival na proizvodnjo mleka.

In kot sem nakazala v naslovu – veeeeliko tekočine! Jaz sem rodila poleti, res je bilo noro vroče in sem popila ogromno tekočine. Pred ali med vsakim podojem sem popila vsaj 2 dcl vode ali čaja. Pila sem čaj mamica, ki vsebuje rastline, ki so v njem vsaka s svojim namenom: pospešujejo nastajanje mleka, delujejo proti strjevanju mleka med dojenjem, pomirjajo in odpravljajo napenjanje, obnavljajo porodne poti in mišično tkivo prizadetih rodil. Čaj torej ugodno vpliva na mamico, saj poskrbi za boljšo regeneracijo po porodu, ter poveča količino mleka, hkrati pa blagodejno vpliva tudi na otroka pri težavah z zaprtjem in prebavnimi krči. Čaj mi je priporočala Marjeta Hudobivnik Purgar (luti.si) in ga nisem pila le v prvih tednih, temveč tudi kasneje ob poskokih v rasti ipd., ko sem čutila, da potrebujem več mleka. Lahko rečem, da dejansko deluje. Nekaj ur po tem, ko sem pila čaj, je mleko začelo teči kot noro. (več …)

0 Komentarjev

Dvignem majico in dojim

Ko tole pišem, je Erik star že dobro leto in dojenje je del najine rutine, si že skoraj težko predstavljam dan brez dojenja. Pa grem zdaj vseeno na začetek najine zgodbe ali celo v čas, ko je še užival v trebuščku. Spomnim se, da sem se v zadnjih mesecih nosečnosti spraševala, kako bo v prvih tednih, ko bo veliko obiskov, ko bodo vsi želeli spoznati novega člana naše družine, on pa se bo želel dojiti. Predstavljala sem si, da se bova umaknila v spalnico in ga bom podojila. In je res bilo tako … prva dva tedna ali mogoče celo manj, hehe. Hitro sem ugotovila, da je dojenje blazno priročno, in da je velik privilegij, da lahko otroka nahranim kjerkoli in kadarkoli. Dvignem majico in dojim. Mleko je ravno prave temperature, nobenega mešanja, segrevanja/ohlajanja ali kakršnihkoli drugih nevšečnosti. Luksuz! In če sem na začetku še mislila, da čisto povsod pa res ne bom dojila, zdaj že težko rečem, če res obstaja kakšna posebna okoliščina, v kateri ne bi dojila. (več …)

0 Komentarjev