Preberi več about the article Poučno, zabavno, prijetno – Festival Dojiva se 2018
DOJENJE

Poučno, zabavno, prijetno – Festival Dojiva se 2018

Zgodba ´Festival Dojiva se 2018´ je zaključena. Vesela in ponosna sem, da sem bila del te zgodbe.

Kako se je vse skupaj začelo? Urška in Marina sta objavili, da iščeta prostovoljke, ki bi festival organizirale v svojem kraju. Pisala sem Marjeti »a si upava?« in seveda je bil odgovor pozitiven. Z metuljčki v trebuhu sva se lotili novega izziva. Iskanje lokacije, gostov, priprava vseh podrobnosti …
Zdaj je festival za nami in ponosno lahko rečem, da je bilo uspešno!

Tržič je majhno mesto in ob prvih pripravah sva si rekli, da bova veseli, če pride pet mamic. Kmalu sva videli, da bo odziv precej večji. Več kot 30 mamic se je odzvalo na povabilo, skupaj z otroki in partnerji jih je prišlo več kot 60! Vau! Prvo leto, čisto sveže na našem območju, pa tak odziv! Hvaležni sva vsem, ki ste se odzvale, ki ste v dogodku videle potencial in višjo vrednost. Srčno upava, da ste prejele koristne informacije, ki so vam dale moč, da si boste zaupale še naprej.

(več …)

0 Komentarjev
6 avgusta, 2018
Preberi več about the article Kaj, zakaj, kje, kako – Festival Dojiva se
DOJENJE

Kaj, zakaj, kje, kako – Festival Dojiva se

Moj fokus zadnje tedne je na dojenje, ker se pripravljamo na Festival Dojiva se. Pa v resnici lažem. Moj fokus na dojenje je že zadnjih 14 mesecev, hehe.
Dojenje mi je pomembno, osebno mi veliko pomeni in si želim deliti informacije, ki so meni pomagale, da lahko dojim. Vsaka ženska ima pravico, da se sama odloči, ali bo dojila. Če ne želi dojiti, je ne bomo prepričevali, da pa absolutno mora. Če ženska ne želi pomoči, je prav tako ne moremo vsiliti. Je pa veliko žensk, ki si želijo dojiti, potem pa že v porodnišnici dobijo »brco v rit«.

Pred dnevi sem v eno od trgovin z otroško opremo nesla letake za Festival in se zapletla v pogovor s prodajalko, ki je bila navdušena nad festivalom. Pravi, da je pred več kot dvajsetimi leti, ko je rodila, babica pogledala njeno oprsje in komentirala »s tem ne bo nič«, odpeljala otroka in ga nahranila z adaptiranim mlekom. Rekla je, da je bila nekaj časa zelo razočarana, žalostna, ker očitno ne bo uspela sama nahraniti otroka, potem pa je začutila jezo. V stilu »ne boš ti meni govorila, ti bom dokazala, da lahko!«. Šla je po svojega otroka, ga odpeljala v sobo in pristavljala tako dolgo, dokler jima ni uspelo. In ga je dojila pol leta. Pri naslednjem otroku je že vedela več in čeprav ima majhne prsi, je dojila – do tretjega leta!

Ne zatiskajmo si oči. Vse to se dogaja še danes. Zaradi promocije adaptiranega mleka morda celo še pogosteje. Ženske že v porodnišnici slišijo, da ne bodo morale dojiti, ker imajo premajhne, prevelike, vdrte, take ali drugačne prsi/bradavice. Nekatere vztrajajo podobno kot gospa iz prejšnje zgodbe, večino žensk pa taki komentarji potrejo do te mere, da obupajo. Poleg tega zaupajo zdravstvenemu osebju, saj pa valda »so tako dolgo hodili v šolo, da pa že vejo, kaj govorijo«. (več …)

0 Komentarjev
1 avgusta, 2018
Preberi več about the article Povpraševanje ustvarja ponudbo (tudi pri dojenju)
DOJENJE

Povpraševanje ustvarja ponudbo (tudi pri dojenju)

Tema o dojenju včasih tudi mene dela malo živčno. Živčno ali žalostno. Ker je toliko napačnih informacij, toliko slabih napotkov tudi s strani zdravstvenih delavcev, toliko promocije za adaptirano mleko. Ja, hvalabogu, da obstaja – za takrat, ko RES ne gre drugače. V realnosti pa se ga velikokrat izkorišča po nepotrebnem. Ker mamice že v porodnišnici prepričajo, da nimajo dovolj mleka. Kako to mislite, »ni dovolj mleka«?

Pred kratkim sem bila pri babici, na obisku je bila tudi njena prijateljica, Erik je želel k meni v naročje, mi začel slačiti majico in se je dojil. Gospa je bila (sicer pozitivno) presenečena, da še vedno dojim, potem pa babici komentirala »a ne, kako smo včasih vse imele mleko, zdaj ga pa včasih že hitro izgubijo«. Pa res mleko kar izgine? Jaz v to ne verjamem. Verjamem v to, da je otroka treba pogosto pristavljati, da ne smemo gledati na uro, ampak poslušati otroka, in da je gnezdenje pot do uspeha. Mamice si moramo zaupati. Zmoremo! Naše telo zmore! Naše telo je narejeno tako, da lahko nahrani otroka. Včasih niso imele izbire in so dojile, pristavljale dokler otrok ni bil sit. Danes imamo izbiro in marsikatera hitro obupa, tudi zaradi vpliva okolice. Res sem žalostna ob tem.

Tudi mene so v porodnišnici želeli prepričati, da dojenje ne bo šlo, in da bova morala dodajati adaptirano mleko. Mojo zgodbo lahko prebereš TUKAJ. Borila sem se, ker sem vedela, da lahko.

Rada bi opogumila tudi tebe, ker vem, da zmoreš tudi ti. Če si ena od tistih, ki ni dojila (dolgo), ni potrebe po obtoževanju. Verjamem, da se je tvoj otrok vseeno lepo razvil. Če boš imela še kakšnega otroka, pa je pomembno, da veš, da tudi zate obstaja možnost, da lahko dojiš. Če si želiš dojiti, boš dojila. Le opremiti se moraš s pravimi informacijami.

foto: Ustvari spomin

(več …)

0 Komentarjev
25 julija, 2018
Preberi več about the article Veliko vode za veliko mleka
DOJENJE

Veliko vode za veliko mleka

Kaj naj naredim, da bom imela dovolj mleka, je najbolj pogosto vprašanje o dojenju, ki ga dobim. Sama sem rodila s carskim rezom in zato naval mleka dobila precej pozno. Kot sem že pisala, sem si res želela dojiti in zato sem se bila pripravljena tudi konkretno potruditi, da mleko bo in da ga bo dovolj.

Carski rez ima svoje prednosti. Počivati moraš! Ker me je bilo okrevanja po carskem rezu precej strah, saj sem od znank slišala tisoč zgodb o tem, kako je treba počivati in NIČ početi še nekaj tednov po porodu, sem ta navodila vzela skrajno resno in se pustila razvajati. In ker se dejansko še nekaj časa nisi zmožna čisto normalno premikati, dejansko paše, da lahko ležiš. Ležiš pa seveda ob svojem dojenčku in tukaj je prvi nasvet za pot do uspeha – gnezdenje! To pomeni, da sta z dojenčkom v tesnem fizičnem stiku koža na kožo. Počitek bo prav tako blagodejno vplival na proizvodnjo mleka.

In kot sem nakazala v naslovu – veeeeliko tekočine! Jaz sem rodila poleti, res je bilo noro vroče in sem popila ogromno tekočine. Pred ali med vsakim podojem sem popila vsaj 2 dcl vode ali čaja. Pila sem čaj mamica, ki vsebuje rastline, ki so v njem vsaka s svojim namenom: pospešujejo nastajanje mleka, delujejo proti strjevanju mleka med dojenjem, pomirjajo in odpravljajo napenjanje, obnavljajo porodne poti in mišično tkivo prizadetih rodil. Čaj torej ugodno vpliva na mamico, saj poskrbi za boljšo regeneracijo po porodu, ter poveča količino mleka, hkrati pa blagodejno vpliva tudi na otroka pri težavah z zaprtjem in prebavnimi krči. Čaj mi je priporočala Marjeta Hudobivnik Purgar (luti.si) in ga nisem pila le v prvih tednih, temveč tudi kasneje ob poskokih v rasti ipd., ko sem čutila, da potrebujem več mleka. Lahko rečem, da dejansko deluje. Nekaj ur po tem, ko sem pila čaj, je mleko začelo teči kot noro. (več …)

0 Komentarjev
11 julija, 2018
Preberi več about the article Dojenje ni vedno enostavno (najina zgodba o uspehu)
DOJENJE

Dojenje ni vedno enostavno (najina zgodba o uspehu)

Dojenje je zame nekaj tako naravnega, da vprašanja, ali boš dojila, sploh nisem razumela. Seveda bom dojila! Od kdaj se pa o tem pogovarjamo? Od kdaj je to opcijsko?

Kakor se po eni strani o dojenju danes premalo govori, pa se po drugi strani o tem morda govori preveč. Kar naenkrat smo na dveh polih – tiste, ki dojimo, in tiste, ki ne dojijo. En cel kup predsodkov, očitanj, slabe volje … zaradi dojenja! Je res kaj bolj naravnega? Zakaj se že pred porodom ženske tako napsihira okrog te teme, da že v naprej govorijo »če ne bo šlo, bom dala pa adaptirano mleko«? Zakaj se pogovarjamo o tem, kako ne bo šlo, namesto, da bi energijo vlagali v to, da bo šlo, in da o drugih opcijah sploh ni treba razmišljati?

Sama sem že med nosečnostjo prebrala knjigo 10 P-jev za uspešno dojenje (danes zelo hvalijo tudi knjigo Želim dojiti!) in se na facebooku pridružila skupini Dojiva se. Knjiga mi je vlila dodatno samozavest, skupina pa ponudila pozitivne zgodbe, zaradi katerih sem še bolj nestrpno čakala na svojo štručko, hkrati pa sem spremljala tudi vprašanja žensk s težavami in se naučila, da za čisto vsako težavo obstaja rešitev.
Potem pa je prišel dan D. Dan, ki sem ga tako komaj čakala. Dan, ko bom svojega fantka končno lahko stisnila k sebi. Noro sem si želela naravnega poroda in bila prepričana, da sem nanj pripravljena. Pa ni šlo vse po načrtu in kar naenkrat so zdravniki začeli govoriti o carskem rezu. Tako na hitro se je odvijalo, da niti nisem dojemala.

Res si nisem želela carskega reza, ker sem vedela, da je okrevanje težje, in tudi to, da imajo ženske po carskem rezu ponavadi več težav z dojenjem. To me sicer ni ustavilo, še vedno sem vedela, da bom dojila, pa če se cel svet postavi na glavo. (več …)

1 Comment
26 junija, 2018