In tako je na svet prijokala Tisa …
To je med drugim tudi zgodba o načrtovanem carskem rezu v spinalni anesteziji. Bil je petek, dan po predvidenem roku poroda, ko sva šla z…
0 Komentarjev
23 julija, 2020
Kaj kupiti dojenčku (in staršem) ob rojstvu?
Moj blog je malo zaspal, kar pa ne pomeni, da sem čas za spanje imela jaz. Tole leto je noro, dogaja se vse in še…
18 septembra, 2019
Jutranja misija: gremo v vrtec (o joku in izbruhih jeze)
Včasih gre najin dan takole ... Zbudil se je dobre volje, vstala sva na njegovo pobudo (to pomeni, da on prvi vstane, mi prinese copate…
27 marca, 2019
Ko gre otrok z veseljem v vrtec
Tole objavo že nekaj časa pacam po glavi, pa je morda zdaj skrajni čas, da jo spravim »na papir«. Februar je namreč mesec, ko vrtci…
11 februarja, 2019
Moje leto 2018
Konec leta je odlična priložnost, da pobrskamo po spominu in se spomnimo, kaj vse se je zgodilo, kaj vse je zaznamovalo naše leto. Erikov prvi…
30 decembra, 2018
Božično vzdušje, ki ga ni
Božič je takoj za ovinkom, jaz pa brez kakršnegakoli občutka. Bežno sem opazila, da ste prižgali lučke, da ste okrasili vse, kar se okrasiti da,…
19 decembra, 2018
Moj otrok NI priden
Po SSKJ je priden tisti, ki rad, dosti dela. Tisti, ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve. Tisti, ki ne povzroča neprijetnosti, nevšečnosti.
Moj otrok ni priden. Ker sem alergična na to besedo. Na besedo, ki je v resnici tako zelo vkoreninjena v nas.
»Kako si bil priden, si pojedel kosilo.« Ne, ni bil priden. Bil je lačen in je pojedel kosilo. Če ne bi pojedel vsega, ne bi bilo nič narobe.
»Bodi priden, ne jokaj.« Zakaj je jok nekaj slabega, zakaj ga je treba prekinjati in celo govoriti otroku, da je poreden, če joka?
»Se zbuja ponoči ali je priden?« Zbuja se ponoči, ampak to ne pomeni, da ni priden.
In moja najljubša cvetka »Naš otrok je pa priden, nima nobenih alergij.« Vau! Vaš je pa priden in ima celo to moč, da ne razvije nobene alergije, noro!
4 oktobra, 2018
Pazi, da ne padeš!
Sedim na klopci na otroškem igrišču in opazujem svojega otroka, kako se lepo samostojno igra, kaj vse že zna in zmore. Zraven mene moja mami, ki jo vsake toliko katapultira v zrak, se v naslednjem trenutku umiri in me pogleda »a ne bo padel?«. Ne, ne bo padel. Pa tudi, če bo. Ne morem mu biti 24/7 za ritjo, če povem čisto po domače. Ne morem ga 24/7 držati za roko, da slučajno ne pade. Ja, padel bo, večkrat. Ampak samo tako se bo naučil padati in se spopadati s situacijami. Zaupati mora sam sebi in se ne opirati name ali na primer na babico. Želim ga spodbujati, da je samostojen, da je iznajdljiv in vztrajen.
Sem pri vsem tem mirna? Ne, seveda ne. Večkrat mi je dobesedno slabo, ko ga gledam, kaj počne, ampak vseeno ne tečem panično k njemu, ker – kot rečeno – želim, da situacijo izpelje sam.
23 septembra, 2018
Zakaj otrokovih fotografij ne objavljam na spletu
Veseli bodite, da Erika ne želim javno izpostavljati. V nasprotnem primeru bi kar mrgolelo njegovih fotk. Ja, luškan je, zame osebno itak najlepši fantek na planetu 🙂
Večkrat sem slišala »je s tvojim otrokom kaj narobe, da ga ne želiš pokazati?«. Ne, čisto nič! Le obvarovati ga želim pred neprijetnostmi.
10 septembra, 2018
Prvič v vrtec
Aaaaaaa, kakšen dan! 3. september, prvi šolski dan, prvi vrtčevski dan, začetek novega obdobja za mnoge izmed nas.
Jutro je bilo drugačno kot smo jih vajeni. Če nič drugega, nas je zbudila budilka. Nastavila sem jo dovolj zgodaj, da sva imela z Erikom dovolj časa za jutranje crkljanje.
Uredila sva se in šla na pot. V deževnem vremenu in nenormalni gužvi na cesti … slaba ura vožnje do vrtca. Jap, živimo v manjšem mestu, delam v Ljubljani in odločila sem se, da bo Erik tja hodil v vrtec, ker bo organizacijsko lažje. (več …)
3 septembra, 2018
