Kar naenkrat sem izginila …

  • Post category:OSTALO

Nehote.

Ko enkrat pišeš blog, si pač izpostavljen, ampak nisem tip človeka, ki bi vsak delček zasebnosti želel deliti z javnostjo. Zato sem v zadnjih tednih imela težavo, ker sem želela napisati en kup objav, pa je bila v končni fazi vsaka povezana s temo, ki je nisem želela deliti. Zato smo zdaj tukaj, kjer smo. Očitno je čas, da delim ta košček zasebnosti in potem lahko nadaljujemo nekje tam, kjer smo ostali.

 

Rojstvo otroka je za partnerski odnos velika preizkušnja. Če temu dodaš še kopico drugih neprijetnih okoliščin, vse skupaj ni nič lažje. S Sandijem sva se več kot eno leto borila s takimi in drugačnimi preizkušnjami, krpala odnos, ga znova porušila itd. Na neki točki sva ugotovila, da ne bo nikoli več tako kot je bilo in da je čas, da greva vsak svojo pot. Seveda vse skupaj ni tako enostavno, saj imava skupnega otroka.  Še vedno sva starša in zdaj morava najin odnos ohranjati zaradi Erika in skupaj delati v njegovo dobro.

Otrok potrebuje srečna starša in Erikova starša bova bolj srečna vsak na svojem koncu. Prepričana sem, da Eriku ne bo čisto nič manjkalo in da bo kljub vsemu imel lepo otroštvo. Tisti, ki me poznate, veste, da sem se materinstvu popolnoma predala in da bom naredila vse, kar je v moji moči, da bom otroku omogočila prijeten vsakdan.

Zaradi spoštovanja Sandijeve zasebnosti, in ker tudi sama podrobnosti ne bi rada delila s svetom, bodo le-te ostale med nama. Teh nekaj vrstic pa je bilo vseeno potrebno napisati, da boste razumeli mojo zgodbo in predvsem lažje spremljali nadaljevanje.

Če vas zanima, kako sem, lahko povem, da sem super. Kljub temu da leto ni bilo bleščeče, lahko rečem, da sem srečna. In vesela, da mi je življenje namenilo takega sončka.

Moj mali princ je že pravi malček. Navdušen nad vrtcem, srka znanje na vsakem koraku in me vsak dan znova navduši s čim novim. Pravo veselje je spremljati njegov napredek in kar žalostna sem ob misli, da tako hitro odrašča. Nisem navdušena nad zimskimi meseci, ker zjutraj od doma odhajava v temi in popoldne domov spet prihajava v temi. Bolj malo imava od dnevov, a vseeno poskušava ujeti vsak trenutek in ga maksimalno izkoristiti. Dopoldne v službi, popoldne z Erikom … Večkrat zmanjka časa še za kak instagram story, kaj šele kaj več. Ampak obljubim, da bom dala vse od sebe, da boste kmalu lahko spet bolj redno brali moje objave. Hvala vsem, ki ste še vedno tukaj in uživajte v veselem decembru!

 

foto: Ustvari spomin