BLW je okrajšava za baby led weaning, v slovenskem prevodu hranjenje na otrokovo pobudo. V praksi to pomeni, da otroku hrano ponudimo, ko je na to zares pripravljen in to tudi sam pokaže. Erik je zanimanje za hrano začel resneje kazat pri petih mesecih in pol, ko je začel posegat po mojem krožniku. In sem mu sledila – pripravila sem mu prvi obrok. Za prvo spoznavanje s trdo hrano sem mu skuhala cvetačo. In navdušil me je! Točno je vedel, kaj je treba narediti s hrano, nesel jo je v usta in jo spoznaval. Tako je začel skupaj z mano jesti kosilo. Sedel je pri meni v naročju, zato da je bil v pokončnem položaju, in spoznaval hrano, vedno več je pojedel in ja, zmlel je hrano v ustih, čeprav še ni imel zob.

Najino uvajanje hrane je bilo nekoliko posebno, ker je alergik in se je sproti pokazalo, da mu marsikatera hrana ne odgovarja. Ko sva ugotovila, katera hrana mu odgovarja, pa sva oba začela v obrokih zares uživati. Erik je neverjetno dobro razvijal koordinacijo in motoriko, zgodaj je že začel uporabljati pincetni prijem in z mizice pobirati tudi najmanjše drobtinice.

Je hrana povsod (na tleh, na steni, v ušesih, na laseh, v plenički in še kje)? Ja.
Je veliko pospravljanja? Ja.
Pa vseeno ne bi za nič na svetu zamenjala samostojnega hranjenja za kašice. Prihranila sem si čas, Erik je jedel skupaj z mano, ni mi ga bilo treba hranit in sva obrok lahko pojedla istočasno. In prvi meseci so (če izvzamemo težave z alergijami) minili brez obremenjevanja kdaj bo jedel, koliko bo pojedel ipd. Jedel je, ko sem jedla jaz. Včasih je bilo to petkrat na dan, včasih pa je bil v obrok vključen le enkrat v dnevu; čisto odvisno od dnevnega ritma. Ker je že od začetka dojen na pobudo (pomeni kadarkoli on želi), mi ni bilo bistveno, da bi ga s hrano silila, da bi tehtala obroke, se obremenjevala s tem, koliko je pojedel itd. Včasih se je bolj igral kot jedel, včasih pa je pojedel presenetljivo veliko. Navduševal me je s svojo spretnostjo, npr. kako se je prvič lotil ajdove kaše. Lepo jo je prijel v pest, nesel k ustom in pest tik pred usti spustil in tako kašo spravil v usta.

Ko tole pišem, je star že eno leto, in zdaj že vedno več uporablja žlico in vilico, a z nekaj moje pomoči (mu hrano napičim na vilico, potem pa sam nese v usta). Sicer pa jeva raznorazne polpete, palačinke, šmorn ipd., kar je idealna blw hrana.

Nekateri so prepričani, da je blw modna muha novodobnih mamic, v resnici pa gre za način uvajanja goste hrane iz pradavnine. Ko je bil otrok pripravljen, je pričel posegati po hrani, ki so jo jedli drugi člani skupnosti.
Otroku je treba zaupati. On zmore! Samo priložnost mu je treba dat.

Na Mami: hobotnica boste v prihodnje lahko prebrali še več prispevkov o blw hranjenju, o uvajanju goste hrane, objavila pa bom tudi nekaj receptov. Koristne informacije boste torej tukaj našli tako starši, ki šele začenjate z uvajanjem hrane svojim dojenčkom, pa tudi starši malčkov, starejših od enega leta.