A še vedno dojiš? Ja, še vedno.
Zgodilo se je, da so me že pri Erikovih treh, štirih mesecih nekateri spraševali, če še vedno dojim in me presenečeno gledali, da je moje mleko njegova edina hrana. A še vedno dojiš štiri mesece starega otroka? Ne, danes sem ga peljala na odojka.

Z izjemo prvih nekaj dni, ko je dobival dodatek, je bil polno dojen skoraj pol leta, ko sva potem začela z uvajanjem trde hrane. Čisto nič mu ni manjkalo in zelo lepo se je razvijal. Če vprašate mene, je to edina prava pot. Otrok prav dosti pred šestim mesecem ni pripravljen na drugo hrano, pa tudi kasneje še ni čas za opustitev mleka. Svetovna zdravstvena organizacija WHO, UNICEF in LLLI priporočajo, naj bo materino mleko primarna hrana otroka vse prvo leto, pri čemer naj matere polno dojijo vsaj šest mesecev, ob gosti hrani pa tudi drugo leto ali dlje, dokler materi in otroku tako ustreza. Kjer je v družini zgodovina alergij (so alergični drugi družinski člani) in so otroci nagnjeni k alergijam ali dokazano alergični, je trajanje dojenja v drugem letu in dlje zanje velikega zdravstvenega pomena. (vir)
Kot pišem tudi v objavah o blw, hrane nisem uvajala tako, da bi pričakovala, da bo na primer v nekaj dneh, tednih nadomestil posamezne obroke. Še vedno se je veliko dojil. Včasih takoj po kosilu, včasih pol ure kasneje. Dojenje ni samo hrana, je tudi crkljanje, tolažba in še kaj. Dojenje je lahko tudi sladica. Erik je bil dojen na pobudo in nikoli mu nisem odrekla. Če je rabil, je dobil.
Zelo dolgo je dojenje pri Eriku predstavljalo 90% hrane. Šele okrog desetega meseca je pojedel več trde hrane in se morda malo manj dojil. Pri dobrih trinajstih mesecih se še vedno doji veliko – zjutraj, zvečer, ponoči, pred opoldanskim spancem in vmes – včasih 3x, včasih n-krat. Res ne štejem in ne gledam na uro.
In vem, da ne bo večno tako. Prišel bo dan, ko se ne bo želel več dojiti. In ja, to bo pred vstopom v šolo.

Večina ljudi me spodbuja, nekateri me gledajo postrani, ampak za take mi ni mar. Dojila se bova tako dolgo kot bo nama ustrezalo. Zaenkrat nimam namena, da bi ga sama odstavljala. Ko bo pripravljen, se bo odstavil sam. Se pa bodo (tako pričakujem) podoji sčasoma zmanjševali. Ko bo šel septembra v vrtec, vem, da nama bo dojenje zelo koristilo. Lažje bova prebrodila začetne težave z uvajanjem, prav tako bova šla lažje skozi prve bolezni, ki jih bo morda pobral od sošolcev. Vesela sem, da se tudi v vrtcu zavedajo, kako pomembno je dojenje. Med drugim sem dojila na roditeljskem sestanku in bila pohvaljena, da še vedno dojim. Svetovali so, da do septembra ne delamo nobenih večjih sprememb, kar med drugim pomeni tudi to, da ne prekinjamo dojenja. Ne skrbi me, kako bo zaspal v vrtcu, ker je doma navajen zaspati med dojenjem. Tam me ne bo in vedel bo, da od vzgojiteljic tega ne more dobiti in se bo navadil zaspati drugače.

Da še vedno dojim, vedno znova pohvali tudi pediatrinja. Težave, ki jih je imel zaradi alergij, sva z dojenjem lažje prebrodila. Seveda je to pomenilo, da sem bila (in sem še vedno) na dieti tudi jaz, ampak to je res najmanj, kar lahko naredim za svojega otroka.

Vedno znova sem vesela, ko mi o dojenju govori dedek, rojen leta 1938. Dojen je bil do približno tretjega leta. Tako velik je že bil, da je s pručko prišel do mame na njivo in ji rekel, naj gre soseda domov, da bo on lahko »cical«. Če otrok zna povedati (ali le pokazati), da se želi dojiti, potem res ne moremo reči, da bi bilo dojenje po enem letu samo še zato, ker si mamica tako želi (pa se sliši tudi take komentarje). Nobena raziskava doslej ni argumentirano strokovno utemeljila, da bi bilo dojenje po prvem letu škodljivo za otroka in njegov psihični razvoj. Raziskave o dolgem dojenju so pokazale, da se povprečen malček, kadar še ima potrebo po dojenju, v tej navezi počuti bolj varnega, da ob odraščanju laže navezuje odnose z ljudmi, da razvije občutek za spoštovanje oz. tolerantnost, samozavest in neodvisnosti. Dojenje mu pomeni varnostno mrežo, v katero se zateka čedalje redkeje in jo naravno ali ob postopni spodbudi matere zapusti tedaj, ko je pripravljen. Potrdilo se je tudi, da podaljšano dojenje ne vpliva na otrokovo sprejemanje seksualnosti.
Materino mleko ima po prvem letu tri funkcije: prehrambno, ki postopoma izgublja na pomenu, zaščitno, ki je nadalje pomembna pri krepitvi malčkovega imunskega sistema, in čustveno, ki je pomembna toliko, kolikor jo otrok individualno potrebuje.
S podaljšanjem dojenja prek prvega leta se dodatno zmanjšuje tveganje za vrsto obolenj pri otroku, npr. za debelost, črevesne in druge okužbe, diabetes, raka, alergije, astmo, bronhitis, vnetja ušes, več dojenja pomeni manj kariesa, boljši razvoj čeljusti in govora itd.. Pri materi podaljšano dojenje na prvem mestu pomeni manjše tveganje za raka na dojkah in rodilih, manj osteoporoze, manj slabokrvnosti. (vir)

Dojenje je najboljša hrana, najboljša tolažba, najboljša uspavanka za mojega otroka in ponosna sem, da mu to lahko nudim že več kot eno leto.

Vesela sem, da se 4. avgusta srečamo na Festivalu dojenja v Tržiču, veselim se vaših zgodb in vsega, kar se bomo skupaj naučile ena od druge in od strokovnjakov, ki bodo soustvarjali program. Več informacij o Festivalu najdeš na moji facebook strani in seveda na spletni strani dojiva.se. Se vidimo!