A je mami pozabila čeveljčke obuti?

  • Post category:PISARIJE

Moj otrok je živčen, če ima karkoli na nogicah (ali na glavi). Takoj, ko je bil dovolj star, da si je znal potegniti nogavičke iz nog, je to tudi storil. Najprej je bil to žur, kot je vsem majhnim otrokom, ki se naučijo nekaj novega in potem to ponavljajo v nedogled. Pa še fino je, ker si lahko malo navihan in nagajaš mamici, ki ti mora 100x na dan natakniti nogavičke ali copatke. Kmalu pa sem ugotovila, da mu dejansko najbolj odgovarja, da ima gole nogice. Seveda sem ga poslušala in mu nehala težiti z obuvali. Nekako smo imeli srečo, da se je to zgodilo ravno na prehodu iz zime v pomlad, ko ni bilo več tako zelo hladno. Živimo v pritličju, pod nami je neogrevana klet, tako da tla niso ravno topla. A če je otrok rad bos, bo pač bos. Nogavičke sem mu obuvala samo še, ko je bilo zunaj res hladno in smo šli na sprehod. Včasih so celo zdržale na nogah kakšnih 15 minut. Ko se je enkrat začela toplejša pomlad, pa sem nogavičke enostavno pustila doma. In ko so mamice Erikovim vrstnikom začele kupovati čeveljčke za prve korake, sem ugotovila, da bomo očitno prihranili kar nekaj denarja, haha.

Čeprav sem se sama sprijaznila s tem, da bom imela bosonogega otroka, pa imajo s tem več dela ostali. Pravzaprav vsi, ki nas srečajo. Bilo je hladno pomladno dopoldne, ko sva šla v trgovino. Doma sem mu obula nogavičke in so celo zdržale celo pot do trgovine; sem bila že kar malo ponosna. Med nakupovanjem, ko je sedel v vozičku, pa sta poleteli … najprej ena in nato še druga nogavička. Sem mu jih dala nazaj na noge? Ne, ker se mi res ni dalo x-krat pobirati nogavičk po tleh. Ko sem na blagajni zlagala nakupljeno v voziček, pa ga je ogovorila gospa, ki je bila v vrsti za nama »Ja, a je mami pozabila čeveljčke obuti?« *globoko vdihnem in misli zadržim zase* Seveda, gospa, tako grozno mami ima, da mu je v tem mrzlem vremenu pozabila čeveljčke obuti. Mamice danes res mislijo samo nase … Oh ja 🙂

Isti dan popoldne sva šla na otroško igrišče, kjer so bile še tri družine (mamice ali babice z otroki). Prisežem, da so se čisto vse vtaknile v Erikove gole nogice. »Ja, a ti pa kar brez čeveljčkov? A te nič ne zebe? A te nič ne špikajo tla? A ni nič vroče na tleh? A te nič kamenčki ne motijo? A pa kar po travici greš bos? Kaj pa, če boš kaj pohodil?« To je le nekaj najpogostejših vprašanj, s katerimi se srečujem zadnje mesece. Zmaga soseda, ki se v gole nogice vtakne vsakič, ko ga vidi. A potem po minuti ali dveh pove, da »Saj smo mi tudi bosi okrog hodili. Ko nas je zeblo, smo se šli pa v kravje blato pogreti.« Vau, a res?!? Zakaj je potem moj otrok tako zelo čuden, ker je bos?

Vsake toliko srečamo tudi koga, ki je nad bosimi nogami navdušen. Ko mi je ena mamica začela razlagati, da je dobro hoditi bos, ker se tako možgani bolje razvijajo in so otroci potem bolj inteligentni, pa je bil čas, da o vsem skupaj povprašam še strica Googla.
Res je, strokovnjaki pravijo, da je zdravo, če čim več hodimo bosi. Hoja bosih nog pomaga otrokom graditi mišice in vezi v njihovih stopalih, kar je potrebno tudi za razvoj pravilne drže, povečuje moč in izboljšuje ozaveščenost otrok o stvareh okoli njih.

Ko sem brala vse to, sem kar nekajkrat rekla »o, pa res!«. Otroci, ki hodijo bosi, svoje glave več držijo pokonci, saj z boso nogo dobivajo povratne informacije s tal in torej nimajo toliko potrebe gledati navzdol, kar je sicer ravno tisto, kar jih spravlja iz ravnotežja, da padejo. Tisti, ki hodijo bosi, so tudi bolj pozorni na podlago, po kateri hodijo. Ko hodimo bosi, namreč podzavestno pazimo, kam bomo postavili stopala, hodimo bolj nežno in zgodaj začutimo, da stopamo na nekaj ostrega in hitro dvignemo nogo, da bi se izognili poškodbam.
In ne, ni me strah, da bi se prehladil. Kvečjemu mislim, da na ta način krepi svoj imunski sistem.

In kaj je torej s to povezavo z možgani?
Stric Google mi je pomagal priti do naslednjih informacij. Bosonoga hoja dejansko spodbuja možgansko aktivnost, in sicer rast dodatnih povezav med nevroni. Po mnenju strokovnjakov se delovanje možganov zmanjšuje, če jih prikrajšamo za senzorični odgovor bosih stopal, ko so v neposrednem stiku s površino. Med hojo z bosimi nogami prek možganov razgibavamo celo vrsto mišic. Spodbujeni so tisti predeli možganov, ki usmerjajo čutne zaznave, občutke, misli, zlasti pa središča za asociativno mišljenje.

Kaj bo pozimi?
Nimam pojma, kaj bo jeseni, še manj pa, kaj bo pozimi. Predvidevam, da se bo, ko bo dovolj hladno, sprijaznil s čevlji. Doma pa ne bom komplicirala, če bo bos, čeprav tla ne bodo ravno topla. Večji problem zna biti v vrtcu, kjer ponavadi bolj ko ne zahtevajo copate. Ko sem to pred dnevi omenila Sandiju, je rekel »Glej, saj ni problema. Kupila bova copatke in jih nesla tja skupaj z Erikom. Potem pa ima vzgojiteljica Erika in copatke in naj dela, kar hoče. Če ji bo uspelo natakniti copatke, super!« Malo za šalo, malo zares. Ne obremenjujem se. Prepričana sem, da otrok ve, kaj je dobro zanj in zakaj bi mu želela preprečiti nekaj tako naravnega. Še dobro, da obstajajo mokri robčki, da ga tudi na terenu lahko mirno obrišem, če slučajno zaide v kakšno svinjarijo.